Po literaturi in predavanjih povzela Eva Breznikar

1. UVOD

Plavanje je šport, kjer se inovacije pojavljajo občasno, toda ne redko. Tako kot so se skozi zgodovino pri vseh štirih tehnikah pojavljale grobe in fine spremembe, se spremembe dogajajo tudi danes. Največ polemik, argumentiranih debat in ugibanj je v zadnjem desetletju segalo na področje prsnega plavanja.

New breastroke je termin, ki smo ga v zadnjih letih začeli uporabljati tako pogosto, da je postal že skorajda kliše. V slovenskem jeziku kljub temu prave besede za new breastroke še nismo našli. Nekateri mu pravijo novi prsno, drugi Nagyjev prsno, tretji valovito prsno. Zdi se, da imamo vsake nekaj let “na tržišču” novo tehniko prsnega. Še vedno aktualna inovacija se imenuje “wave action breastroke” in izhaja iz preučevanja gibanja valov. Ideja se je rodila iz mnogih poskusov, da bi telo plavalca pri plavanju sledilo vzorcu valov.

Izumitelj te nove tehnike je madžarski trener Jozsef Nagy, nekdanji plavalec prsnega. Sam priznava, da nikoli ni bil kaj prida tekmovalec, čeprav je bil vedno prepričan, da obstaja boljši, učinkovitejši način plavanja prsnega. Tako je že leta 1976, ob začetku svoje trenerske kariere, pričel iskati odgovore. Teorijo o valovih je kmalu spremenil v prakso. Leta 1980 je na olimpijskih igrah v Moskvi njegov varovanec Janos Dzvonyar v disciplini 100m prsno osvojil peto mesto z novo tehniko plavanja. Toda Nagy svoje teorije ni mogel v celoti spraviti v prakso vse do leta 1986, ko so se spremenila nekatera pravila: dovolili so, da se dlani vračajo v začetni položaj tudi nad vodo.

Nagy je dolga leta živel v Baltimoru v Združenih državah in treniral Mikea Barrowmana.

Danes je ena ključnih oseb v svetovnem plavanju.

2. RAZVOJ IN ZNAČILNOSTI NOVE TEHNIKE PRSNEGA

Nagy pripoveduje, da se je vsa leta spraševal, kako bi tehniko prsnega napravil manj “odsekano” oziroma kako napraviti plavanje bolj “tekoče”. Prebral je članek nobelovega nagrajenca za fiziko, ki je pisal o gibanju valov v oceanih. Valovi pod vodo imajo tako dolžino kot tudi hitrost. To pa determinira fizični zakon. Dolžina in hitrost sta proporcinalni. Pri prsnem je treba upoštevati dejstvo, da je telo plavalca tako pod vodo kot tudi nad vodo. Večina telesa je večino časa pod vodo, treba pa se je dvigniti po vdih. In ker se je treba po vdih dvigniti nad površino vode, to storimo najbolj ekonomično tako, da izkoristimo del istega vala.

Značilnost nove tehnike je valovito gibanje telesa, če spremljamo ramo kot točko gibanja. Telo se počasi dviguje navzgor, ramena pa se ne potapljajo globoko pod gladino.Težave pri klasičnem prsnem dela kritična točka gibanja, to je takrat, ko so ramena najvišja in lahko pride do prenehanja gibanja naprej. Temu pravimo mrtva točka.

Val ne sme biti previsok, saj bi v nasprotnem primeru podaljšali pot gibanja na razdalji med dvema točkama. Običajno je višina vala odvisna od dolžine nadlakti. Nadalje je pomembno, da so pri najvišji točki ramen boki v najnižji točki gibanja. Val pa predstavlja en ciklus gibanja z rokami. Delo nog predstavlja sprednji del vala.

ROKE

Na začetku zavesljaja z rokami mora biti telo v horizontalnem položaju. Na začetku zavesljaja navzven mora biti glava med rokami, toda na previsoko. Dlani sta obrnjeni navzven, kar pomaga k pravilnemu položaju glave - glava ostane med rokami dovolj dolgo in se potem tudi ne dvigne previsoko. Na začetku dela z rokami je zavesljaj zelo širok, v tem položaju pa glava še ne pride ven.

Ramena in komolci so v isti višini. Visok položaj telesa med vračanjem rok je potrebno ohraniti čimdlje časa.

STOPALA

Vračanje stopal proti zadnjici poteka počasi. V zadnji tretjini gibanja nog nazaj proti zadnjici je hitrost giba precej večja. Stopala pridejo do višine bokov med vračanjem stopal na začetek zavesljaja navzdol. Gibljivost stopal je za izvajanje udarca z nogami izjemno pomembna - pomembno je delovanje quadricepsa. Za to so potrebne vaje gibljivosti. Ena izmed njih je vaja, pri kateri plavalec leži na hrbtu, noge so v kolenih pokrčene, stopala so pod zadnjico, roke pa so stegnjene zadaj za glavo. Druga vaja so na primer poskoki, podobni pliometričnim vajam - nekoliko globlji doskok, kateremu sledi takojšen odriv od tal.

Ko se stopala obrnejo navzven, bi jih morali v tem položaju “zasidrati” in nato izvesti udarec nazaj.

Če pri novem načinu plavanja pogledamo ramena plavalca od strani, vidimo, da sledijo liniji simetričnega vala.

Če sunemo s telesom naprej ob vdihu, lahko telo pot nadaljuje Z valom. Toda brez sunka naprej se to ne more zgoditi. Po Nagyju večina prsačev dela največjo napako prav tu.

Nagy je tudi ugotovil, da pri novi tehniki težišče plavalca ostaja na isti točki, približno deset centimetrov pod gladino vode. Pri klasičnem prsnem se težišče premika v smeri gor-dol, pri tej tehniki pa ne. Jon Urbanchek, po rodu prav tako Madžar, sicer pa trener in Nagyjev dober prijatej, je prepričan, da je ključ do nove tehnike in obvladovanja težišča prav “skok” iz vode, torej sunek gornjega dela telesa naprej.

Nagy razlaga, da gre za tri vrste gibanja: zavesljaj, ob koncu zavesljaja sunek gornjega dela telesa naprej, in kot tretje udarec z nogami. Sunek pomaga telesu, da le-to ne izgubi hitrosti in potuje naprej.

Pri zavesljaju z rokami je pomembno, da se plavalec ne dvigne preveč visoko, ramena stisne k sebi, tako da skorajda že stikajo z ušesi. Potem z rameni ob ušesih poskuša doseči obliko puščice. Tako se pripravi na čisto drsenje v popolnoma izravnani poziciji. Pri tradicionalni tehniki bi na tej točki telo padlo navzdol v iztegovanju v zaključek zavesljaja. Tu pa namesto tega “skočiš” naprej. Ob tem sunku naprej pa pride udarec z nogami.

3. NOVA TEHNIKA PLAVANJA - PRIMER MIKEA BARROWMANA

Američan Mike Barrowman sicer ni prvi, ki je Nagyjevo tehniko preizkusil, je pa zato kot plavalec največ pripomogel k popularnosti nove tehnike prsnega. Po njegovih odmevnih zmagah so se za noviteto začeli zanimati mnogi plavalni strokovnjaki. Barrowman priznava, da je za prilagajanje od klasičnega k novemu prsnemu potreboval kar dve leti in pol. Tehnika še zdaleč ni tako preprosta, kot se morda sliši ob prvi razlagi. Prvi plavalec, ki ga je Nagy učil nove tehnike, je za idealiziranje tehnike potreboval leto in pol.

Barrowman je, kljub izkušnjam, po dveh letih dela sicer obvladal različne dele nove tehnike, ni pa jih zmogel povezati v celoto. Mogoče enkrat na tri mesece, pravi. Ob tem lahko še enkrat potrdimo tezo, da je že naučeno stvar zelo težko popravljati. Informacija se mora tako globoko vtisniti, da plavalec tudi podzavestno, torej ko ne razmišlja o tem, zna gibe izvesti pravilno. “Napako” oziroma nepravilen gib, če lahko tako rečemo elementom klasičnega prsnega, je treba priklicati nazaj na stopnjo zavesti, jo popraviti in spraviti nazaj na podzavest. Torej je postopek učenja nove tehnike enak, kot če bi plavalca z napačnimi gibi, vtisnjenimi v podzavest, skušali v njegovem plavanju popraviti.

Barrowman pravi, da je tehnika tako težka zato, ker mora vse delovati do skrajnosti popolno - površen dvig iz vode, na primer, poruši celoten trud. Prav tako je z udarcem nog, ki ga mora plavalec izvesti ob pravem času. Malo prehitro ali malo prepozno pa že poruši tehniko. Za Barrowmana je bilo najtežje učenje vdiha, ki je v primerjavi s klasičnim prsnim vdihom krajši in kasnejši. “Ko se ena stvar podre, se kot domina podre cela tehnika,” priznava. “Če primerjam obe tehniki, je razlika takšna, kot če začneš voziti drugi avtomobil,” je dejal Mike že pred desetimi leti v nekem intervjuju za revijo Swimming Technique. “Največja razlika je brez pomisleka vdih. Zelo nenavadno se počutiš, ko moraš vdihniti toliko kasneje."

4. PRIMERJAVA IN RAZLIKE MED KLASIČNIM IN NOVIM NAČINOM PLAVANJA

Skrivnost nove tehnike je Barrowman po Nagyju povzel takole: “Namesto da plavaš naprej z gibanjem gor-dol, se pri novem prsnem pomikaš naprej z gibanjem naravnost.”

Razlika med obema različicama je vidna že pri legi telesa. Pri novem prsnem je mogoče takoj opaziti, da telo leži višje na vodi. Nagy pravi temu “jahanje valov”. Telo izkoristi val in z njim potuje naprej.

Če plavalca opazujemo od strani in gledamo ramena, pri tradicionalnem prsnem vidimo nazobčan vzorec, pri novem prsnem pa enakomerne in zaobljene valove:

Slika - mrtva točka

Propulzija v smislu zavesljaja z rokami in udarca z nogami ostaja ista. Razlika je le v časovni razporeditvi zavesljaja, dviga in dela nog.

Prej smo imeli zavesljaj in udarec, zdaj se je temu priključil še dvig zgornjega dela trupa. Prav s slednjim je plavanje prsnega dobilo novo dimenzijo, ni več dvofazno.

Kljub vsemu pa ne gre za novo odkritje prsnega, ampak le za modificirano tehniko.

Pri starem prsnem je telo bolj potopljeno.

Po Urbancheku je največja težava nove tehnike vdih, s čimer se strinja tudi Barrowman. Vdih je zaradi hitrega vračanja rok v začetni položaj zelo kratek. Pri tem ne smemo pozabiti, da plitvi vdihi pripeljejo do tega, da plavalcu zmanjkuje sape. Zaradi slabega izdihovanja pa hitro zaidejo v področje kisikovega dolga.

Položaj glave je v primerjavi s trupom pri izdihu 90 - tako plavalec praktično gleda v dno bazena.

V nobenem primeru ne želimo, da telo tone. Toda tonilo bo, zato se mora telo obnašati kot plavalna deska, ki lebdi na vodi in se pomika skupaj z valovi.

5. KORAKI DO NOVEGA NAČINA PLAVANJA

1. korak:

Nagy pravi, da je prvi korak občutek za drsenje na gladini vode. To je tudi startna pozicija. Dlani so skupaj, noge prav tako. Odrineš se od stene in drsiš. V tej poziciji boš začel in zaključil zavesljaj. Pomembno je, da se to ne dogaja pod vodo, ampak na vodi.

2. korak:

Telo naj drsi, dodaš valovanje telesa (delfinovo gibanje), potem pa potegneš zavesljaj z rokami. Narediš navaden prsno zavesljaj (roke in noge) in se poskušaš s trupom dvigniti tako, da zgornji del telesa suneš naprej. Noge naj še vedno delajo kot pri delfinovem gibanju, toda delfinov udarec ne sme biti primarna propulzija, ampak sledi normalni indulaciji telesa. Pri vračanju rok v začetni položaj morajo roke potovati naprej zelo blizu vodne gladine.

3. korak:

Tretji korak govori o vključitvi udarca z nogami v pravem trenutku - po sunku zgornjega dela telesa naprej. Na začetku naj plavalec poskusi le s polovičnim udarcem nog, natančneje z drugo polovico udarca. Pete naj ne potujejo do konca k telesu. Udarec z nogami bo tako modificiran, nekje vmes med delfinovim udarcem in udarcem za prsno. Vse skupaj je videti skoraj kot delfinov udarec z nogami navzven.

Pri vseh treh korakih pa moramo biti pozorni na nekatere podrobnosti. Pri prvem koraku je pri dvigu zelo pomembno, da plavalec ob sunku naprej usloči hrbet. Rok ne uporabljamo za dvigovanje iz vode, ampak dvig dosežemo s pomočjo hrbta. Paziti pa moramo tudi na ramena, ki morajo potovati naprej tik ob ušesih. Obraz ostane v vodi do zaključka prvega dela zavesljaja z rokami. Izdihovanje poteka prav do te točke. Brada začne prihajati iz vode takrat, ko poteka poteg z rokami prav pod njo.

Znameniti sunek naprej se prične takrat, ko so konice prstov na rokah že pri bradi. Konice prstov vodijo, za njimi potujejo komolci, potem ramena, šele na koncu glava. Le-te pa ne smemo poriniti navzdol, ampak jo navzdol le obrnemo. Prislonjena je na oziroma med bicepse. Vrh ramen in vrh glave sta v isti liniji. V tej točki sta glava in ramena kakšen centimeter pod gladino, hrbet pa je tu najvišja točka telesa. Videti je kot plavanje delfina v morju.

Udarec z nogami mora potekati naravnost nazaj - pravokotno na steno bazena in nikakor ne navzdol proti dnu. Če plavalec to izvede pravilno, bo dosegel pozicijo iz prvega koraka in lebdel na vodi, ne pa potoval skozi vodo.

6. UČENJE MLADIH PLAVALCEV

Urbanchek je nove tehnike učil otroke, stare od 7 do 15 let, in bil presenečen, kako hitro so se prilagodili. Tako za učenje mladih priporoča veliko drsenja (odrivi od stene), poudarja delovanje ramen (enakomerni valoviti vzorec) in sunek telesa naprej s pomočjo delfinovega udarca. Priporoča veliko dela z rokami - prsno zavesljaj skupaj z delfin nogami. Priporočljiva vaja je tri udarce delfin nog, takoj zatem pa zelo hitri udarec prsno nog. Potem sledi vaja dvakrat delfin noge in enkrat hitro prsno, zatem pa enkrat delfin noge in enkrat prsno noge. Ko plavalec slednje obvlada, se temu priključijo še roke.

Osnova vsega je dobro izdihovanje, zato morajo otroci vaditi veliko izdihovanja - gre za pihanje mehurčkov v vodo, ki ga lahko kombiniramo z različnimi vajami in igro.

Urbanchek daje pri svojih treningih poudarek tudi na delu nog, veliko plavajo z desko. Učinkovita vaja je tudi plavanje pod vodo. Tako kombinira tri zamahe nad vodo s tremi zamahi pod vodo.

Nagy poleg vaj poudraja stretching pred treningom. “Vsak trening je pomemben,” pravi. “Kolena je treba razgibati, da so vaje v vodi učinkovite in da je udarec z nogami močan.” Tu je pomembna vaja, kjer sediš na petah, stopala pa so obrnjena navzven.

Urbanchek pravi, da je mlade plavalce kljub vsemu treba na začetku učiti klasično tehniko prsnega, z zavesljajem rok in udarcem nog. Kajti novi prsno ni nova tehnika, ampak gre za modifikacijo klasične. Že zgodaj pa učimo plavalce, da ima kot med stegnom in trupom optimalno velikost - plavalec mora pete potisniti k zadnjici.

7. VAJE

Tehnika plavanja mora biti takšna, da telo čimdlje časa zadrži hitrost gibanja skozi vodo - cilj tehnike je zmanjšati upor. Na tekmi in na treningu ne moremo plavati enake tehnike, zato trening vključuje veliko število vaj.

Pred glavno tekmo uporabljamo zavirano plavanje, na primer z gumo, zaradi bolj močnega občutka za zavesljaj.

Vsaka vaja ima svoj namen.

Nekaj primerov:

8. NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE

Najpogosteje plavalci prehitro vdihnejo in potem prehitro spustijo glavo. Te plavalce zelo težko navadimo na to, da glavo samo obrnejo navzdol, ne pa porinejo.

Druga napaka se navezuje na sunek zgornjega dela telesa naprej. Nekateri sunejo naprej prehitro. Pravilni sunek se prične s konicami prstov in ga ne sme voditi glava, temveč prav konice prstov.

Plavalci radi delajo napako pri zavesljaju z rokami, ko komolce potegnejo preveč nazaj, potem pa jih pri vračanju rok v začetni položaj preveč potopi. Ali pa prehitro dvignejo glavo in jo potem tudi prehitro spustijo.

9. ZAKLJUČEK

Obstajajo pomisleki glede ustrezanja nove tehnike določenemu plavalcu. Strokovnjake je zanimalo, če se je že kdo naučil nove tehnike in bil z njo počasnejši od klasičnega prsnega. Nagy brezkompromisno trdi, da potemtakem plavalec gibov ni izvajal pravilno: “Če se nove tehnike naučiš plavati pravilno, potem si nedvomno hitrejši.”

Kljub temu, da o novi tehniki prsnega obstaja zelo malo ali skoraj nič literature, sem se odločila prav za to temo. Klasične načine plavanja so obdelali strokovnjaki in jih dosledno razložili v svetovni plavalni literaturi. Informacije o novem načinu prsnega plavanja pa so se dosedaj prenašale večinoma od ust do ust ali pa preko fotokopiranih člankov in zapiskov s seminarjev. Ker tudi slovenski trenerji še nimajo primernega gradiva za učenje ali vsaj za seznanitev z novo tehniko, jim bo pričujoč povzetek nedvomno v pomoč pri delu.

 

nazaj

 

Posodobljeno 12.jan. 2001, (C) Tina 2000, obiskovalcev: (od 12.januarja2001)