PROPULZIVNI DEL ZAVESLAJA PRI KRAVLU

Telo naj zavzema čimbolj vodoraven položaj, ki zagotavlja optimalno delo z nogami in minimalen upor. Glava je "podaljšek" telesa in voda pokriva teme. Dvigovanje glave povečuje upor vode in obremenjuje mišice vratu in glave, kar zmanjšuje svobodo gibanja rok - ramenskega sklepa, pride pa tudi do upogibanja celega telesa, kar še bolj poveča upor. Položaj telesa je relativno stabilen, do odklonov okoli osi telesa pride zaradi gibanja rok, odvisno od faze gibanja in tudi od fleksibilnosti ramenskega sklepa, mišic prsi in hrbta ter drugih individualnih lastnosti. Kot je večji na strani vdiha.
		pogled od spredaj
	Z gibanjem absolutnih materjalnih točk oz. z relativno analizo gibanja dlani v času propulzivnega dela zaveslaja ugotovimo, da se slednja navidezno giblje v obliki črke ťSŤ.	Propulzivni del zavesljaja se deli na 4 faze: Faza: opiranje na vodo Faza : poteg Faza : odrivanje in Faza : izvlačenje roke iz vode

FAZA OPIRANJA NA VODO

Zaporedje vstopanja: palec, zapestje, laket in nadlaket Dlan je obrnjena navzdol Roka vztopa v vodo pokrčena in se giba navzdol in nazaj brez popravljanja položaja komolca Aktivno zajemanje vode se izvaja z dlanjo in podlahtjo Na koncu te faze dlan in podlaht zavzemata najugodnejši položaj za naslednjo fazo Zaradi aktivnosti rok pride do nagibanja trupa (15-30 °) Hitrost izvedbe tega giba oz. trajanje faze opiranja na vodi znaša od 0.06 - 0,39 s oz. 6,5 - 27 % celotnega časa zaveslaja.

FAZA POTEGA (vlečenja)

Začetek te faze zaznamuje obračanje roke navznoter in upogibanje v lahti (kot med podlahtjo in nadlahtjo je odvisen od posameznika) Prsti se pomikajo dol, navznoter in nazaj- premikanje po namišljeni osi telesa, maksimalno je tudi obračanje telesa- zavzema optimalen hidrodinamični položaj in potem sledi obračanje na drugo stran Napake: spuščanje komolca, roka popolnoma iztegnjena Na začetku znaša kot med nadlektnico in podlektnico 120 - 150°, na koncu faze pa od 90 - 100°, kar je precej individualno. Trajanje zaveslaja znaša od 0,21 - 0,36 s ali 13,2 - 29% časa celotnega zaveslaja.

FAZA ODRIVANJA (potiskanja)

Začenja se v trenutku, ko delovna površina ( podlektnica ter dlan ) pride v višino ramenskega obroča. Ta segment se izvaja z energičnim gibanjem cele roke. Podlektnica in dlan nadaljujeta začeto gibanje pod telesom s tendenco, da sta čim dlje v optimalno trdnem položaju. Kot med podlektnico ter nadlektnico znaša 170 - 180°. Pri nekaterih varijantah je roka povsem stegnjena. Zaveslaj se konča z drsenjem dlani, tako da pride skoraj do boka. Podlektnica pa se giblje navzgor, nazaj in navznoter. Po končanem efektnem delu gibanja, sledi relaksacija dlani ( roke), dokler je telo obrnjeno na nasprotno stran ( bok ). Na ta način je omogočeno optimalno izvajanje tega dela zaveslaja ter priprava roke na zaključno fazo - izvlačenja roke iz vode. Pri tem je treba biti še posebno pozoren, da se ne izvaja gibanje roke ter dlani proti površini vode, ker bi to privedlo do potapljanja telesa Trajanje tega dela je okrog 0,13 - 0,33 s oz. 10,5 - 26% časa celotnega zaveslaja roke

FAZA IZVLAČENJA roke iz vode

Roka se pomika iz vode s minimalnim odporom in v istem ritmu. Podobno kot v predhodnih fazah zaveslaja se tudi tu komolec giblje pred podlektnico ter dlanjo. Celotno gibanje roke se izvaja istočasno z rotacijo telesa na nasprotni bok, energično, vendar brez trzlaja. Roka izhaja iz vode v višini boka. Ta del zaveslaja traja 0,05 - 0,3 s oz. 10 - 15% celotnega zaveslaja

Dihanje pri kravlu

• Dihanje je pogojeno z delom rok, ramen in glave.
• Glava se začne obračati okoli vzdolžne osi telesa v trenutku, ko palec nasprotne roke vstopi v vodo, ko se začne roka vračati pa se glava vrne v začetni položaj.
• Vdih je malo pod površino vode- v globljem delu prvega vala.
• Izdih pri klasičnem načinu sledi takoj, ko so usta potopljena in je kontinuiran, tik pred koncem pa sledi močan izidih, neposredno pred naslednjim vdihom. Poznamo še eksplozivno tehniko, kjer zrak zadržujemo, potem pa, ko pridejo usta iz vode, sledi močan izdih in takojšen vdih.
• Ritmov dihanja poznamo več. Ritem 3:1 je najugodnejši, saj plavalec diha na levo in desno stran izmenično.

Delo z nogami

Delo nog zagotavlja optimalni hidrodinamični položaj, dinamično stabilnost, povečanje sil propulzije v posameznih fazah zavesljaja in zmanjšuje odklone trupa izven smeri plavanja.

Osnovna kretnja se izvaja od zgoraj navzdol in jo imenujemo udarec. Stopalo je rahlo obrnjeno navznoter, največkrat jih tako obrne že sam tok vode. Gibanje se stalno spreminja in v koordinatnem sistemu bi stopala opisala "spiralno trajektorijo" - gibanje podobno kot pri ladijskemu propelerju.

• Gibanje se začne v nadgoleni, podgolen in stopalo so sproščeni.
• Nadgolen naredi gib navzdol, ki mu sledi iztegovanje kolena
• Stopalo ostane sproščeno in se v začetku giblje proti površini, nato pa sledi nadgolen, ko se koleno iztegne.
• Kretnja se zaključi tako, da se gornja stran stopala opira na vodo in koleno se iztegne.
• V začetku tega gib nadgolen menja smer in omogoča "bičasti" udarec (hiter udarec stopala navzdol)
• Po zaključku udarca se iztegnjena noga giba navzgor
• Na polovici pripravljalne faze nadgolen začne z gibom navzdol, stopalo in podgolen pa nadaljujeta gibanje gor, zato se koleno skrči.
• Ko stopalo doseže vodno površino sledi ponovno udarec dol.

Koordinacija dela rok in nog

Za uspešno in hitro plavanje je potrebno delati takšne udarce in zavesljaje, ki zagotavljajo enakomerno gibanje telesa naprej in maksimalno silo propulzije ob optimalnem položaju telesa. Obstaja več variant tehnike kravl, odvisno od števila udarcev nog na en ciklus dela z rokami. Opisala bom šestudarčni kravl, ki omogoča najboljšo hidrodinamično pozicijo in omogoča izvajanje maksimalne sile pri vlečenju, hkrati pa so kretnje zelo enakomerne. Udarci z nogami v prvem delu zavesljaja (prvi in četrti udarec) dopolnjujejo delo rok, drugi in peti udarec pripomoreta k učinkovitosti zavesljaja v prvem delu vlečenja - doseganje maksimalne ciklusne hitrosti, tretji in šesti udarec pomaga ohranjati hitrost gibanja - srednja hitrost. Osnovna značilnost šestudarčnega kravla je, da na en ciklus dela rok pride šest udarcev z nogami. Primerna je za šprinte, zahteva pa se, da ima plavalec dovolj gibljiva stopala in kolena. Položaj telesa je vodoraven, telo je visoko na površini.

Tabela 1: koordinirano delo rok in nog (šest udarčni kravl), Makarenko, 1975 (po Volčanšek, 96)

POVZETEK:

Z analizo večjega števila avtorjev, ki v svoji obravnavi kravl tehnike plavanja že upoštevajo Bernulijev princip (modernejšo obravnavanje tehnike ) sem prišel do zaključka, da med temi avtorji ni večjih razlik v sami podrobnejši analizi dela rok. Razlike so tako neznatne, tako da posamezniki podvodni zaveslaj roke razdelijo v tri ali štiri posamezne faze, vendar samo delo rok ostane povsem isto. Prav tako vsi avtorji dopuščajo določeno individualnost izvajanja giba rok v okviru začrtanih osnov, glede na posameznika, njegove karakteristike, znanje, hitrost plavanja, dolžino plavanja...

nazaj